Odločba Datum Jedro Institut VDSS sodba Pdp 697/2011 26.10.2011 Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da se je za čas dela v tujini s toženo stranko dogovoril za plačo po urni postavki 10,00 EUR neto, je tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da bi dogovorjeno plačo plačala, prisodilo vtoževane zneske. plača - urna postavka - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - nadurno delo - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust Sklep VIII R 5/97 30.09.1997 Ob upoštevanju sedanjih podatkov v spisu je potrebno, spor, ki izvira iz nasprotne tožbe, obravnavati kot indvidualni delovni spor, ne pa spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama. Sodišče bo namreč, glede na to, da najemne pogodbe ni več, moralo ugotoviti, kakšna je bila prava volja pravdnih strank, in če je bil njun namen ustanovitev delovnega razmerja med strankama, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, kaj je bilo med strankama dogovorjeno, ali so podani elementi delovnega razmerja, kako in zakaj je prenehalo razmerje med pravdnima strankama. Če bo lahko ugotovilo, da je z navidezno pogodbo bilo sklenjeno delovno razmerje, pa bo ugotavljalo še, če so in kakšne so odgovornosti in morebitna dolgovanja katere od strank drugi stranki. pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - individualni delovni spor VDSS sodba Pdp 470/2008 06.11.2008 Ker je tožena stranka tožnici dopis, ki je vseboval obdolžitev pred odpovedjo in vabilo na zagovor, poslala z navadno pošto, tako da ga tožnica ni prejela, je bistveno kršila določbe zakona o postopku pred odpovedjo (tožnici ni zagotovila zagovora) in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - postopek pred odpovedjo - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor - vročanje VDSS Sodba Pdp 300/2022 25.08.2022 V sporni odpovedi ni navedeno, kdaj je tožnik storil očitane kršitve oziroma opustitve, torej kdaj je nastal odpovedni razlog. Časovno ni opredeljena nobena od osmih kršitev. Po pozivu sodišča, naj natančno navede dejstva, na podlagi katerih bi lahko preverilo, ali je bila izredna odpoved podana pravočasno, je toženka navedla dneve, ko je ugotovila posamezne kršitve, to je od 4. 5. 2020 do 14. 5. 2020. Navedla je še, da so takrat kršitve še vedno obstajale, zaradi česar se tožniku očita, da je opustil dolžnost vodenja, organiziranja in nadziranja. Ni pa pojasnila časovnega poteka posameznih dogodkov oziroma iz njenih navedb ni razvidno, kdaj naj bi se sporni dogodki zgodili, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - nekonkretizacija očitanih kršitev - pravočasnost odpovedi - prepoved opravljanja dela - razlika v plači - neposredno sodno varstvo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - načelo popolne odškodnine - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - Direktiva 2003/88/ES VDSS sodba in sklep Pdp 750/2013 16.01.2014 Po petem odstavku 18. člena Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije imata pred razgovorom delavec in njegov pooblaščenec pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Iz navedb ali izpovedi tožnice ne izhaja, da bi vpogled v dokumentacijo na razgovoru zahtevala, pa ji ga tožena stranka ni omogočila, iz izpovedi direktorja tožene stranke pa je razvidno, da tožnica tudi po razgovoru ni zahtevala vpogleda v dokumentacijo. Zato ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni izpeljala postopka v skladu z določbo petega odstavka 18. členu panožne KP. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v dokumentacijo VDSS Sodba Pdp 453/2022 05.01.2023 V primeru, če za stranki pogodbe o zaposlitvi ne velja nobena kolektivna pogodba, delavci do dodatka (za nadurno delo; enako velja za druge dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa) upravičeni; izhaja se iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da je toženka sama tožniku dodatek za nočno delo obračunala v višini 30 %, dodatek za delo v nedeljo pa v višini 50 %. Toženka niti v pritožbi ne ponudi druge pravne podlage za določitev višine dodatkov, kot je upoštevana KpCPP. dodatki k plači - posebni pogoji dela - nadurno delo - nočno delo - kolektivna pogodba VDSS Sodba Pdp 105/2020 07.05.2020 Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 510,00 EUR bruto, ki se ga je tožeča stranka obvezala plačevati mesečno tožencu tekom trajanja delovnega razmerja pri njej, ni dogovorjeno v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDR-1, ki določa, da se mora denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi . Znesek, določen v pogodbi o zaposlitvi , 510,00 EUR bruto ne ustreza mesečni plači delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi . Prav tako se nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačuje po prenehanju pogodbe o zaposlitvi . Glede na navedeno, ker v pogodbi o konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule VDSS Sodba Pdp 677/2017 06.12.2017 Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da očitki v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na neaktivnosti pri izvedbi projekta, pripravo dokumentacije za oddajo vloge za odobritev subvencije za pridobitev nepovratnih sredstev od sklada ter izpeljavo dogovora s kupcem, niso utemeljeni. Zato je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - reparacija - regres za letni dopust VDSS sodba Pdp 395/2010 30.09.2010 Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vseh relevantnih dejstev, ker se do preostalih dejstev ni opredelilo, ni poseglo v pravico do izjave v postopku, ki zagotavlja, da sodišče navedbe stranke vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost ter se opredeli do tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog Sodba VIII Ips 12/2009 07.06.2010 Za razlikovanje med delavcem, ki sprejme ponujeno pogodbo, in delavcem, ki ponujene pogodbe ne sprejme, obstojijo stvarni razlogi. Bistvena je razlika v položaju tistih delavcev, ki so še naprej zaposleni pri delodajalcu (pod spremenjenimi pogoji, vendar za nedoločen čas in na ustreznem delu), in tistimi, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo. odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - obseg sodnega varstva VSRS sklep VIII Ips 50/2015 25.05.2015 Pogodba o izvajanju storitev, ki je z izvajalcem sklenjena za časovno omejeno obdobje, pomeni sklenitev pravnega posla o začasnem prenosu dejavnosti varovanja. sprememba delodajalca - začasen prenos podjetja - pogodba o izvajanju storitev - podizvajalec VDSS Sodba in sklep Pdp 345/2020 29.07.2020 V 247. členu OZ je glede pogodbene kazni določeno, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Taka klasična pogodbena kazen je kot izraz avtonomije strank stvar dvostranskega dogovora med strankama v medsebojni pogodbi, skladno s prakso Vrhovnega sodišča tudi v pogodbi o zaposlitvi . Stranki se torej lahko dogovorita za to, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti ali zamude z izpolnitvijo obvezo plačilo pogodbene kazni in za njeno višino. Pri pogodbeni kazni iz 125. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa pa ne gre za ta pravni institut, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je to pogodbena kazen sui generis. Odločilna je pravna narava določb normativnega dela kolektivne pogodbe, ki zavezuje njene naslovnike na enak način... pogodbena kazen - kolektivna pogodba dejavnosti VDSS Sodba Pdp 795/2022 11.05.2023 Da ne gre za projektno zaposlitev, izhaja tudi iz dokazne ocene v obrazložitvi, kjer je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen zaključek, da gre za povečan obseg dela. A. je namreč trajna naloga toženke, ukrepi, ki se v okviru tega izvajajo, pa se glede na obseg in vsebino spreminjajo. Kljub temu, da je izvajanje programa A. trajna naloga, se z vsakokratnim odlokom definira, katere ukrepe se bo v posameznem obdobju izvajalo, kakšna višina sredstev bo za to namenjena in kakšne bodo vsebine ukrepov. Tako se morajo z vsakim odlokom in programom A. vzpostaviti novi ukrepi in na novo pripraviti vse potrebno za izvajanje ukrepov, prav zaradi vzpostavitve izvajanja novih ukrepov pa prihaja do začasno povečanega obsega dela. transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - prava neuka stranka - začasno povečan obseg dela - projektno delo VDSS sodba Pdp 315/2011 22.04.2011 Okoliščina, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, ker je postalo nepotrebno zaradi vpeljave računalniškega sistema IBS ter zaradi prenosa preostalih nalog tega delovnega mesta na vodjo financ in administracije ter na delavke na delovnih mestih nabavno prodajnih referentk, predstavlja organizacijski razlog, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - rok za podajo odpovedi VDSS sodba Pdp 366/2014 25.09.2014 Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitev - sprememba delodajalca - diskriminacija VDSS sodba Pdp 230/2014 10.07.2014 Družba E. d.d. je kot tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vtoževala pogodbeno kazen od toženke zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi . To pogodbo sta sklenili družba F. d.d. in toženka. F. d.d. se je tekom postopka preimenovala v E. d.d., ki je nastopala kot tožeča stranka vse do naroka za glavno obravnavo. Na tem naroku je navedla, da zaradi pripojitve dela tožeče stranke k družbi B.B. d.d. popravlja naziv tožeče stranke in modificira tožbeni zahtevek tako, da se dosedanji naziv tožeče stranke E. d.d. nadomesti z novim nazivom B.B. d.d.. Tožeča stranka s predloženimi listinami ni uspela dokazati, da je terjatev, ki jo v tem individualnem delovnem sporu vtožuje od toženke, prešla od družbe E. d.d. na družbo B.B. d.d., torej da je podana aktivna legitimacija družbe B.B. d.d. v tem individualnem delovnem sporu. Zato tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve... konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - kršitev konkurenčne klavzule - aktivna legitimacija - pravni naslednik - prenos terjatve VSRS Sodba VIII Ips 307/2017 20.02.2018 Tožnik izpostavlja, da ni šlo za poslovno listino, ki je pomembna za pravni promet. Ta revizijski ugovor ni utemeljen. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik sopodpisnik pogodbe o odstopu terjatev z lažnimi podatki (lažno vsebino, ki se je nanašala na odstop terjatve in lažnim datumom). Že tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da gre za listino, ki je pomembna za pravni promet. Očitno je bil podpis lažne pogodbe pomemben, saj sicer ne bilo bilo nobene potrebe za njeno sklenitev. To izhaja tudi iz navedb tožnika, češ da je tožena stranka na ta način res „pomagala“ družbi A. in H. itd. in tudi izpovedi tožnika, da brez te pogodbe družba H. ne bi mogla družbi A. povrniti denarja, ki ga plačala toženi stranki. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine VDSS sklep Pdp 1084/2003 24.06.2003 Delodajalec je razporedil tožnico na delovno mesto čistilke zaradi nespoštovanja določil internih aktov, kar je v nasprotju s sedaj veljavnim ZDR 2002, saj ta zakon ne pozna več razporeditve, ampak le odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe. Iz 90. čl. ZDR 2002 izhaja, da se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi , kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR 2002. Pred tem pa se delavec mora izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, ali je tožena stranka tožnici sploh odpovedala prej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je preuranjeno zaključilo, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe.... redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - ZDR 2002 VDSS sodba in sklep Pdp 343/2015 19.11.2015 Pri toženi stranki je zaradi odpovedi naročil ter zaradi neuspeha tožene stranke na razpisu v septembru 2014 prišlo do zmanjšanja obsega dela in upada prihodkov v letih 2013 in 2014 v primerjavi z letom 2012 in zato do slabših rezultatov poslovanja ter do likvidnostnih težav. Zaradi navedenega je bila tožena stranka prisiljena ukrepati in zmanjšati število delavcev. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca. Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga, tako organizacijskega kot ekonomskega razloga, iz 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Tako je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog VDS sklep Pdp 1282/2007 17.01.2008 Tudi v primeru, če bi obstajalo prosto delovno mesto, za katerega bi tožnik izpolnjeval pogoje ali pa bi se za delo lahko dokvalificiral ali prekvalificiral, mu tožena stranka takega dela ne bi bila dolžna ponuditi, če bi izkazala, da nima potrebe po zasedbi tega delovnega mesta ali pa če bi bila dokvalifikacija ali prekvalifikacija predolgotrajna ali povezana s prevelikimi (nesorazmernimi) stroški. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
